Skoči na vsebino

VPRAŠANJA IN ODGOVORI

/

Katere so glavne razlike med delom oziroma nalogami Sove in policije?

Naloge Sove so povezane s pridobivanjem podatkov iz tujine ali v povezavi z njo, ki so pomembni za zagotavljanje nacionalne varnosti, policija pa opravlja naloge s področja notranje varnosti. Sova v skladu z veljavno zakonodajo nima policijskih pooblastil in ne sodeluje v pregonu storilcev kaznivih dejanj, za kar je zadolžena policija.

Ali Sova deluje le na ozemlju Slovenije ali tudi v tujini?

Po določbah ZSOVA je delo agencije usmerjeno v pridobivanje podatkov, pomembnih za uresničevanje varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države in o aktivnostih iz tujine ali v povezavi s tujino, ki bi lahko ogrozile nacionalno varnost in strateške interese Slovenije. Sova zbira tudi podatke o aktivnostih, ki bi lahko vplivale na uresničevanje skupne evropske varnostne in zunanje politike ter na varnost slovenskih predstavnikov, ki v okviru misij mednarodne skupnosti in Nata skrbijo za mir in varnost na svetovnih  kriznih žariščih.

Iz določil zakona torej izhaja, da delo Sove ter njeno interesno področje ni omejeno na ozemlje RS.

Kakšna so pooblastila uslužbencev agencije? Ali lahko opravljajo aretacije tako kot npr. policija?

Uslužbenci agencije nimajo izvršnih pooblastil, zato ne morejo izvajati ukrepa pridržanja oz. aretacije oseb. Pod pogoji, določenimi v ZSOVA smejo pooblaščeni uslužbenci pri izvajanju nalog varovanja ograjenega območja, objektov in prostorov agencije izvajati omejitev gibanja osebi s preprečitvijo izstopa ali z zadržanjem osebe do prihoda policije, kar pa ne sme trajati več kot dve uri. Pri omenjenih nalogah smejo izvajati še nekatere ukrepe in uporabiti tudi strelno orožje. Pravico imeti in nositi službeno orožje imajo tudi nekateri drugi uslužbenci, vendar ga smejo uporabiti le ob pogojih, ki jih kazenski zakonik določa v zvezi s silobranom in skrajno silo.

Ali Sova za vsako posebno metodo dela potrebuje dovoljenje sodišča?

Posebne oblike pridobivanja podatkov so v skladu z ZSOVA naslednje:

  • spremljanje mednarodnih sistemov
  • tajni nakup dokumentov in predmetov,
  • tajno opazovanje in sledenje na odprtih ali javnih prostorih z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje.
     

Njihovo uporabo dovoljuje direktor agencije s pisno odredbo in sicer na način in pod pogoji, ki jih določa ZSOVA.

Drugi dve posebni obliki pridobivanja podatkov, kontrolo pisem in drugih pošiljk ter snemanje telekomunikacij v Republiki Sloveniji pa dovoli na predlog direktorja agencije s pisno odredbo za vsak primer posebej predsednik Vrhovnega sodišča.

Kako sodelujete s tujimi varnostno-obveščevalnimi službami. Ali se dogovorite od primera do primera, na podlagi dolgoročnih pogodb o sodelovanju ali kako drugače?

Zakonska osnova za sodelovanje agencije s tujimi službami je 7. člen ZSOVA, ki pravi, da direktor agencije odloči, kdaj lahko agencija za opravljanje nalog iz prvega in drugega odstavka 2. člena tega zakona sodeluje oziroma izmenjuje podatke s tujimi obveščevalnimi in varnostnimi službami. Sodelovanje poteka na osnovi dogovora vodstev služb, v katerem opredelijo vsebinska področja praviloma dolgoročnega sodelovanja in način izmenjave informacij. Vzpostavitev in kasnejšo intenziteto ter dinamiko sodelovanja opredeljujejo obojestranski interesi oz. potrebe po obveščevalnih podatkih.

Sodelovanje temelji tudi na dogovorih o konkretnem ravnanju z občutljivimi zadevami. Eno od preprostih, a učinkovitih načel v tem pogledu je t.i. pravilo tretje strani. To pomeni, da se podatki, pridobljeni od neke tuje službe, lahko posredujejo tretji strani samo ob predhodnem dovoljenju službe lastnice podatkov.